Pomagajte malčkom razumeti čustva

Malčki svojih čustev sami še ne razumejo dobro. Vi pa s tem, da jim jih pomagate razumeti, vplivate na njihov razvoj, saj lahko na tak način zmanjšate tudi možnost vedenjskih težav v prihodnosti. Tovrstno učenje še posebej koristi otrokom z večjim tveganjem, zlasti tistim, ki že imajo več vedenjskih težav ali so iz ogroženih družin. Najbolj pa jim koristi, če jih o čustvih pouči mama.

To pomeni, da morate otrokom ne le pravilno označiti čustva (npr. »deklica v knjigici je žalostna«), pač pa jih tudi pravilno umestiti v kontekst (»deklica je žalostna, ker je izgubila kužka«) in otroka spomniti na podoben dogodek v njegovi preteklosti (»tako kot si bil ti žalosten, ko si izgubil svojega medvedka«).

Takoimenovano grajenje čustvenega mostu namreč otrokom pomaga razumeti tako svoja čustva kot čustva drugih. Hkrati se z bogatenjem besednega zaklada naučijo izražati tudi svoja čustva – namesto fizično z besedami izražajo svoja občutja, želje in potrebe.

Skrb za otrokovo razumevanje čustev in razlaga občutij pa naj bo dolgoročna strategija, saj gre za proces. O čustvih se lahko pogovorite v katerikoli dani situaciji, pa naj gre za vožnjo iz vrtca domov, pripravljanje večerje ali celo dolgo vrsto v trgovini. Ti majhni, kratki pogovori so kot kamenčki mozaika, ki bo zgradil kompleksno, a razumljivo sliko, ki jo bodo sestavljale tudi otrokove lastne izkušnje.

Tudi v knjigi Zdravilne zgodbice najdete veliko junakov, ki se soočajo z najrazličnejšimi čustvi in težavami, pa naj gre za strah pred temo ali pa trmo, morda celo zmedenost in prestrašenost ob ločitvi staršev ali pa splošno bojazljivost. Pomagajte otroku razumeti čustva in mu s tem postavite temelje za zdrav in uspešen razvoj v zadovoljnega odraslega.

Rutina na potovanju

Nekateri izmed nas pa imajo raje potovanja kot dopust ob obali ali v nekje v koči. Veliko raje sedejo v avto in se potepajo iz mesta v mesto, odkrivajo nove kulture in jedi, nove ljudi in pokrajine. To je za širjenje obzorij otrok vsekakor pohvalno, vendar s stališča rutine veliko težje, zato tovrstna potovanja priporočava raje pri petletnikih in starejših otrocih, še zlasti, če vemo, da so posebej občutljivi na spremembe.

Zakaj ves čas govorim o rutini? Ker je rutina ključna za to, da se otroci počutijo »doma«, kar pomaga pri tem, da vzpostavitev običajnega ritma življenja, ko se vrnete domov, ni tako stresna. Če se počutijo doma, bo tudi po tem, ko bodo dejansko doma, potrebnega veliko manj ponovnega uvajanja rutine. Zato je pravzaprav edini nasvet, ki ga pred dopustom lahko dam staršem, ki se po oddihu vračajo domov in že vnaprej vedo, da bo težko, prav ta, naj bodo stvari karseda običajne, karseda takšne kot doma in karseda neomajne.

Držite se urnika

Pri potovanjih je značilno, da med potjo od enega kraja k drugemu preprosto ni časa za kosilo ob enaki uri kot po navadi, pa potegnemo za eno uro in gremo na kosilo potem, ko prispemo tja, kamor smo želeli ali ko najdemo restavracijo, ki nam je po godu ali pridemo nazaj v apartma, kjer lahko končno skuhamo. Starši si pogosto zastavijo preprosto rečeno preveč ambiciozne potovalne načrte, v okviru katerih želijo določeno dogodivščino izpeljati. Namesto tega imejte v mislih, da imate s seboj malčka (ali dva), ki mu je prav eno figo mar, če bo videl eno gotsko cerkev manj, če bo le lahko dobil svoje kosilo ob pravem času in odspal tisto kitico v miru.

Popoldanski počitek

Popoldanski spanec, ki ga otroci na poti pogosto opravijo kar v avtu, ni enak počitku v postelji. Saj veste, kako se počutite, če zakinkate na vlaku ali avtobusu ali pa na zadnjem sedežu avtomobila. Otroci resda več prenesejo in čeprav je to povsem zadovoljiv spanec za en dan ali dva, naj hkrati to na potovanju ne bo navada. Lahko zadremajo na pikniku nekje v parku, vseeno bodo bolj spočiti. Poskrbite, da bo tudi do počitka prišlo ob enakem terminu in predvsem, da bo večerna rutina ob istem času kot doma. Že majhna odstopanja vam lahko nakopljejo »težave«, katerih davek bosta morda plačevali naslednji dan, morda pa (najverjetneje veliko večjega) šele ob prihodu domov.

Ne zanemarjajte navad

Če so otroci zaspani, so tudi sitni in če so sitni, se bodo vaši načrti za pester dopust hitreje izjalovili. Zato si raje zastavite preprostejše načrte, bolj ohlapne in manj naporne, napete ali zahtevne. Ne pozabite, da je pomembno, da se kot družina zabavate – vsi, ne le otroci in ne le starši. Največjo uslugo lahko otroku naredite s tem, da s seboj na dopust vzamete tudi rutino. V nasprotnem primeru jo boste ob prihodu domov ponovno vzpostavljali kar nekaj časa, ki je odvisen od dolžine brez-rutinskega počitnikovanja in lahko ob nepravilnem postopanju traja tudi do konca poletja.

Otroci hrepenijo po tem

Otroci sicer zelo radi prosijo in moledujejo, da jim ne bi bilo treba iti spat, da bi lahko ostali dlje pokonci, da bi pogledali še to in ono novo stvar. Na potovanjih je več dražljajev, zato je tudi bolj vznemirljivo in zaradi tega težje umijejo zobe, se zlepa ne odpravijo spat in ne zaspijo ali se spravijo h kosilu. Sami veste, da se to zgodi tudi, ko že komaj gledajo, si manejo očke in že sede kinkajo. Vedo namreč, da se bo tu, kjer še niso bili, tudi po tem, ko zaspijo, dogajalo še cel kup stvari in tega nočejo zamuditi. Pa vendar otroci hrepenijo po rutini in po tem, da konec koncev, ko se dan zaključi, njihov svet ostaja enak. Tisti varen pristan, kjer mirno zaspijo, jim mora biti znan in ljub. Zato poskrbite, da jim to nudite.

V knjigi Zdravilne zgodbice najdete kar nekaj zgodb, ki pomagajo vzpostavljati in ohranjati rutino ter premagovati težave. Tudi na spletni strani najdete veliko namigov in nasvetov, ki vam bodo pri starševskih zagatah vsekakor v pomoč, lahko pa zastavite tudi vprašanje, ki vas morda tare. Zamisli, o tem, kam s svojim mulcem, pa poiščite na spletni strani Kam z mulcem.

Različni pogledi na vzgojo

Živimo v hiši z moževimi starši, ki želijo najina dva otroka vzgajati na zelo drugačen način. To pomeni, da jima je dovoljeno praktično vse. Fantek je star devet let, punčka pa tri in ker ju pogosto tudi pazita, pobereta v vrtcu, ker z možem dolgo delava (do 17h) in ne želiva, da otroci ostajajo pozno v vrtčevski oskrbi, sta otroka zmedena. Seveda je logično, da stari starši vnuke razvajajo, vendar nama to otežuje vzgojo, predvsem pa je starejši že dovolj star, da reče: “Ampak pri babici pa lahko.” Poleg nujnega pogovora, ki naju z možem čaka s taščo in tastom, me zanima, kako naj to uvedbo spremembe vzgoje pojasnim otrokoma in kako lahko narejeno ‘škodo’ popravim. Se otroke da “prevzgojiti”?
Polona

Pri vzgoji otrok je najpomembnejša sestavina doslednost. Očitno je, da ste pred izzivom, kako doslednost zagotoviti v obeh okoljih (doma in pri babici), ki sta za otroka v tem trenutku zelo pomembni. Vsak izmed nas potrebuje pravila in meje, zato da vemo, kaj je dovoljeno in kaj okolje od nas pričakuje. Pravila predstavljajo varnost, saj lahko nam psihološko omogočijo, da znamo predvideti reakcije svojega okolja. Ker se otroci v najzgodnejših letih svojega življenja učijo vseh teh pravil, je doslednost zelo pomembna. S tem jim omogočite občutek stabilnosti. Že sami ste omenili, da se morate pogovoriti s tastom in taščo, kar pozdravljam in spodbujam. Zelo pogosto se zgodi, da vsak vzgaja po svojih najboljši močeh, vendar so ti pristopi lahko različni, kar posledično privede do zmedenosti otrok. Vi pa imate težave, ker morate “krotiti” njihovo neposlušnost in slabo vedenje. Zato se z možem dogovorita, kako bosta vodila pogovor. Najboljši in zelo uporaben namig, ki vam ga lahko dam, je, da pogovor vodite prijazno in razumevajoče (brez očitkov). Vaš končni cilj bi tako moral biti, da imate skupna pravila, ki jih lahko zapišete na papir, da bodo vidna v vsakem trenutku (zelo pogosto se lahko zgodi, da na pravila malo pozabimo, ko so zapisana, pa se jim veliko bolj zavežemo).

Prepričana sem, da bosta tašča in tast vajine usmeritve sprejela; sploh, ko jih bosta sistematično in logično predstavila. Zavedajte se (to lahko tudi izpostavite), da imate vsi skupen cilj. To je, da želite vzgojiti srečne in zadovoljne otroke. To lahko enoastavno dosežete z doslednostjo pri izvajanju pravil, kar pomeni, da morate prav vsi pravila uskladiti. Da bosta babica in dedek vendarle imela možnost za razvajanje, ste lahko pri kakšnem (vednar ne več kot enem) pravilu malo popustljivi; morda se otroka lahko igrata zunaj dalj časa ali pa jima ni treba pojesti solate …