Agresija in trma

Moj sin ima težave z agresijo. Ta ni ves čas prisotna, temveč predvsem takrat, ko si nekaj želi in mu z mamico tega ne omogočiva. Njegovi izbruhi so bolj očitni pri mamici kot pri meni. Joka tudi 45 minut in se meče po postelji. Šele, ko mu poidejo vse moči, se umiri. Vmes ga je nemogoče umiriti. Mislim, da si sam ne more in seveda ne zna pomagati. Kaj lahko storiva midva?

Jasno je, da želi vaš sin skozi agresijo (glede na to, da se pojavlja samo v določenih trenutkih) uveljaviti svojo voljo. Kot otroci se moramo prav vsega naučiti; tudi tega, da obstajajo meje in da ne moremo vedno dobiti vsega. Zato z mamico vztrajajta pri tem, da ne popustita, ko sinu nečesa ne omogočita. Ne glede na to, kako “nemogoč” postane.

Da bosta pri tem uspešna, predlagam sledečo strategijo (sin je na začetku ne bo sprejel z odprtimi rokami, vendar vztrajajta):
1. Ko boste vsi skupaj, se dogovorite za novo družinsko pravilo.
2. Pri uvedbi novega pravila spodbujajta, da je že velik fant in da sta prepričana, da vam bo vsem uspelo.
3. Novo pravilo naj bo sledeče: “Ko mi mami/oči rečeta NE, mi tudi razložita, zakaj NE.”
4. Povejta mu, da mu bosta stvari razložila mirno, ker tako to počnemo odrasli in ker je tudi sami velik fant, vaju bo mirno poslušal.
5. Zdaj pa pride na vrsto najbolj zahteven del: če ne bo mirno poslušal in bo začel jokat ter se metati po postelji (kar je znak “klasičnega” izbruha trme), ga odločno primita za obe rameni, pokleknita (da so vajine oči v isti višini) in odločno recita: Dovolj je! Trikrat globoko vdihni, da jeza odide iz tebe. Zdaj gremo naprej.

Bodita vztrajna. Ko bo vaš sin videl, da vedno znova ponavljata isto, se bo kmalu naučil, da sta resna in da njegovi izbruhi ne pripeljejo nikamor. Velikokrat se zgodi, da starši obupajo na pol poti, vendar se doslednost in vztrajnost obrestujeta. Vaš sin se bo upiral, morda bo na začetku še bolj divji, vendar ponavljajta zadnji korak toliko časa (pa četudi je to v “njegovih” 40 minutah 56-krat), da se bo umiril. Ko se umiri, ga pohvalita, objemita in pocrkljajta.

Pridite na knjižni sejem!

Pridite na sejem!

Pridite na sejem!

Na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani se obeta zanimivo predavanje! V soboto, 29. novembra vaju bova ob 15.30h naučili, kako z uporabo primernih jezikovnih vzorcev vzgojiti zdravega, zadovoljnega in samozavestnega otroka.

Predavanje je tokrat namenjeno samo staršem, vendar bo koristilo tako malčkom kot odraslim. Vsak starš si želi rešitev, s katerimi bi otroku pomagal pri razvojnih težavah (trma, močenje postelje, strah pred temo, težave z vrtcem …). Avtorici priročnika Zdravilne zgodbice vas vabita na praktično predavanje o tem, kako z uporabo primernih jezikovnih vzorcev vzgojiti zdravega, zadovoljnega in samozavestnega otroka.

Za starše ali njihove otroke? Za vse!

Pozdravljeni!
Na internetu sem zasledil vaše Zdravilne zgodbice. Ker je priročnik v knjižnici težko dobiti, me nekaj zanima: moj malček je star leto in pol, zdaj ga zgodbice še ne pritegnejo. Ali so v priročniku opisani tudi kakšni drugi pristopi k vzgoji (npr. kako zmanjšati trmo ali nočne more in pomagati pri uspavanju)? Je knjiga namenjena predvsem otrokom starejšim od treh let?
Uroš

Lepo pozdravljeni!
Najlepša hvala za vprašanje. Priročnik Zdravilne zgodbice je namenjen staršem, da ga berejo svojim malčkom in otrokom do 3. oziroma 4. leta. V priročniku ni postopkov, kjer bi imeli “vzgojne” strategije zapisane po korakih (npr. kako ustaviti izbruhe trme). Takšen priročnik, ki je namenjen staršem, imam v pripravi in ga že pišem (če bo vse skladno s časovnicami, bo izšel do poletja). Zdravilne zgodbice skozi vsebino zgodbic otroku pomagajo predelati negativna čustva (ki jih starši zaznavamo oziroma definiramo kot trmo, nočno prebujanje…) in oblikovati primernejše vedenje.

Če vašega malčka zgodbice še ne pritegnejo, ga začnite “učiti” poslušanja oziroma kulture branja. Najprej začnite s slikanicami, potem pa uvedite malo daljše zgodbice. To naj postane del večerne rutine, ko je malček že po naravi (če ste spalno rutino izpeljali pravilno) umirjen. Takrat mu lahko preberete tudi izbrano zdravilno zgodbico; če prej zaspi, vseeno dokončajte branje zgodbe, saj njegovi možgani vsebino še vedno sprejemajo.

Za vsa nadaljnja vprašanja sem vam vedno na voljo. Vesela pa bom tudi vaše povratne informacije, kako vam gre z večerno in bralno rutino.

0

Dojenčkovo zdravje določeno pred spočetjem

Skoraj vsi starši za zdravje svojega otroka začnejo skrbeti šele, ko izvedo veselo novico, ki jo potrdi nosečniški test. Nosečnice postanejo zelo pozorne na hrano, bolj disciplinirane so pri gibanju… Nova študija (2014) Univerze v Adeiladi pa izpostavlja, da je zdravje dojenčka v veliki meri odvisno od zdravja strašev, še preden je otrok spočet.

Slabo zdravje enega ali obeh staršev pred otrokovim spočetjem predstavlja kritičen dejavnik pri otrokovem zdravju. Življenjski slog pomembno določa, koliko sta zdrava starša. Če se pred otrokovim spočetjem malo gibljeta in prehranjujeta neredno, z malo sadja in zelenjave ali sta kadilca, njuno zdravje postopoma peša. Ne nujno tako, da bi to starša lahko opazila že kot različne zdravstvene simptome, vendar tako, da dolgoročno hitreje trošita naravne zaloge vitalnosti in dobrega počutja. Vsi ti negativni okoljski signali se prenašajo v zarodek.

Študija izpostavlja povezavo med slabšim zdravjem staršev (npr. kajenje, previsoka telesna teža, preveč stresa…) in kasnejšimi zdravstvenimi težavami otroka, vključno s povečano možnostjo sladkorne bolezni, kardiovaskularnih težav ali avtoimunih bolezni.
Če načrtujete nosečnost, potem je pravi čas, da že zdaj spremenite svoj življenjski slog. Odločite se za bolj zdrave navade: opustite kajenje, uživajte v gibanju in sadju ter zelenjavi. Zelo učinkovit namig je, da se oba s partnerjem že pred nosečnostjo odločita za uživanje folne kisline. S tem boste svojemu otroku zagotovili zdrav začetek (in nadaljevanje) življenja.

0

Očka ni le za zabavo

Dva različna pola – vloga očeta in vloga mame – v otrokovem življenju otroku omogočata učenje raznolikosti. Študije kažejo, da otroci z mamo in očetom uživajo bolj pestro nego. Njihove izkušnje so bogatejše, saj imajo na razpolago več različnih modelov, kako se lahko v določeni situaciji vedejo ali čustvujejo. Oče in mama imata namreč, ne glede na dogovorjen stil starševstva, individualen odziv na povsem enake dogodke. Vloga očeta se od vloge matere razlikuje, obe vlogi pa v otrokovem razvoju predstavljata pomembne dejavnike okolja.
Moški tradicionalno v družini predstavlja stabilnost, vse bolj pa se izpostavlja tudi njegova podporna vloga, ki jo moramo v sodobnem pomenu besede razumeti zelo široko. Danes je namreč povsem običajno, da sodoben moški materi svojega otroka nudi pomoč pri hišnih opravilih. To pomeni, da skrbi, da je hiša čista in v dobrem stanju ter pomaga pri vzgoji otrok in je pri tej celo aktivno udeležen. V takšnih primerih moški ženski pomaga, da je lahko bolj notranje mirna in čustveno stabilna ter zato ne samo boljša mama, temveč tudi bolj zadovoljna v vlogi partnerke. Ko je ženska dobra mama in zadovoljna v vlogi partnerke, posredno ustvarja spodbudno družinsko klimo za zdrav razvoj otroka. Vendar ne pozabimo, da je temelje postavil pravzaprav moški, ki ženski zagotavlja varnost in stabilnost skozi svoje vedenje, da se zavzema za njune otroke in družino.

Nadaljujte z branjem