Dojenčki razmišljajo, preden znajo govoriti

Dve knjigi sta lahko na prvi pogled povsem enaki, saj sta obe knjigi. Na podoben način, kot lahko dve želvi obravnavamo enako, saj sta obe želvi. Čeprav lahko obstajajo velike razlike med knjigami in želvami, lahko opazimo povezavo, ki smo jo naredili z opazovanjem. Ta analogična sposobnost videti skupne odnose med predmeti, dogodki ali celo idejami, je ključna veščina, ki je temelj človeške inteligentnosti.

Čeprav obstaja veliko dokazov, da se lahko predšolski otroci učijo teh abstraktnih odnosov, pa je vprašanje, ali se tega lahko učijo tudi dojenčki, ostajalo odprto. Nova raziskava kaže, da se dojenčki lahko tega prav tako naučijo že po le nekaj primerih. To kaže, da so ključna znanja prisotna že zelo zgodaj v človeškem razvoju in da je ključno znanje za temelj človeške inteligentnosti prisotno že zelo zgodaj v človeškem razvoju, in da za učenje abstraktnih odnosov jezikovne sposobnosti niso potrebne.

To seveda pomeni, da znajo dojenčki – čeprav še ne znajo govoriti – zelo dobro razmišljati in niso odvisni samo od svojih telesnih nagonov, občutka lakote in žeje, denimo, ter mraza in toplote. Dojenčki so pokazali enake vzorce učenja kot starejši otroci in odrasli. Zato ne pozabite, da vas vaši najmlajši razumejo tudi v najzgodnejši fazi razvoja, ko še ne znajo govoriti in že nizajo svoje misli. Spodbujajte njihov razvoj in jim pomagajte premagovati ovire tudi z Zdravilnimi zgodbicami.

0

Spodbujanje jezikovnih sposobnosti

Skrivnost spodbujanja jezikovnih sposobnosti predšolskih otrok s posebnimi potrebami je preprosta. Že samo to, da so v učilnicah z vrstniki s tipičnim razvojem, ima pozitiven vpliv. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so povprečne jezikovne sposobnosti jesenskih sošolcev otroka bistveno napovedale otrokove jezikovne sposobnosti v pomladi – še posebej za otroke s posebnimi potrebami. Otroci v normalnem razvoju pri tem ne izgubijo popolnoma nič!
Rezultati podpirajo politike vključevanja v šolah, katerih namen je, da so učenci s posebnimi potrebami v istih učilnicah z vrstniki z običajno stopnjo razvoja.

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami
»Učenci s posebnimi potrebami so tisti, ki se jih jezikovne sposobnosti sošolcev najbolj dotaknejo,« je povedala Laura Justice, profesorica poučevanja in učenja na Univerzi v Ohiu ter soavtorica študije. »Ugotovili smo, da so otroci s posebnimi potrebami v roku enega leta dobili velik zagon in naredili velik napredek glede svojih jezikovnih sposobnosti, če so bili v družbi vrstnikov z dobrimi jezikovnimi sposobnostmi.«
Po enem letu so tudi otroci s posebnimi potrebami razvili znanje jezika, primerljivo z otroki, ki niso imeli težav z motnjami v razvoju.

Vsi pridobimo
Jezikovna sposobnost otrok je bila izmerjena v jeseni in potem spet spomladi. Povprečna ocena vseh otrok v posameznem razredu je bila uporabljena za določitev relativnega položaja vsakega otroka v smislu razvoja jezika, pa tudi to ali so bili njihovi sošolci visoko usposobljeni, manj kvalificirani oziroma povprečni.
Medtem ko so se jezikovne sposobnosti vseh otrok izboljševale, je bil učinek najmočnejši za tiste s posebnimi potrebami. Hkrati to dokazuje, da jezikovne sposobnosti otrok, ki nimajo težav v razvoju, niso bile prizadete. Čeprav na razvoj vplivajo tudi učitelji (prvi rezultati nove raziskave kažejo, da celo najbolj), je pomembnost sošolcev vsekakor močna in nikakor ne zanemarljiva.