Ljubosumje na sestrico

Živijo,
Kupila sem obe knjigici in sem nad njima navdušena!! Tudi hčerki so zgodbice všeč. Sedaj imam še eno dojenčico in mi manjka kaka zgodbica na to temo, ko pride v družino novi član, ljubosumje, nove vloge itd.
Hvala za kak uporaben nasvet in lep pozdrav.
Laura

Lepo pozdravljeni,
najprej čestitke za novo družinsko članico. Verjamem, da se je dinamika spremenila, vendar lahko starejši hčerki prav preprosto pomagate pri prilagajanju na novo vlogo z zgodbico iz drugega dela (Sarin čarobni prah), ki v središče postavlja prav ljubosumje. Zelo dobro je, da svoji starejši hčerki namenite nekaj časa, ki ga bosta preživeli samo vi; dobro je, da v družinsko rutino vključite tedensko druženje (ki je določeno kot ure telovadbe ali druge popoldanske aktivnosti) starejša hči – očka, pa tudi starejša hči – mamica. To je čas, v katerem bo dobila dovolj potrditve in čustvene pozornosti, da boste lahko premagali vse ovire.
Načeloma se na pripravo novega družinskega člana osredotočimo preden pride mlajša sestrica ali bratec, vendar še ničesar niste zamudili. Vključite jo v aktivnosti, pri katerih vam lahko pomaga, pohvalite in spodbujajte jo. Največja skrivnost pa leži v tistem ena-na-ena času, ki ji ga bosta s partnerjem namenila. Dovolj je že pol ure tedensko in takrat naj bo starejša hči princeska. 🙂 Dobro je, da ta čas – če je primerno – namenite tudi pogovoru o tem, kako se počuti ona – zdaj, ko se stvari spremenile. Vsekakor pa spodbujam tudi branje zgodbice o Sari; skoraj vsi uporabni namigi so uporabljeni v njej.
Želim vam veliko prijetnih trenutkov v igranju, branju in družinskem krogu.

Svetovanje v oddaji Halo TV

mag. Mia Bone

 

Vedno nasmejana voditeljica Tanja Bivic naju je tokrat povabila v oddajo Halo TV, kjer sta z Mio govorili o vzgoji otrok, pomoči pri izbruhih trme in številnih drugih zagatah in zapletih, s katerimi se soočamo pri vzgoji naših malčkov. Na povezavi si oglejte posnetek oddaje Halo TV. Na vprašanja gledalcev je odgovarjala mag. Mia Bone, univ. dipl. psih.

Nočni gostji na Radiu Slovenija

Res je bilo zanimivo klepetati z novinarko Tino Kralj sredi nočne tišine in miru. Danes sva v resnici malce bolj zalimani kot je videti na spodnji fotografiji, saj nama po super pogovoru adrenalin še dolgo ni pustil spati. Na povezavi pa pogovor o nastajanju zgodbic, o njihovem učinku in strokovni podlagi, pa o drugem delu, ki prihaja, o najinem prijateljstvu in celo glasbenih skrivnostih. Klik klik!

Petra Julia Ujawe in Mia Bone

Za starše ali njihove otroke? Za vse!

Pozdravljeni!
Na internetu sem zasledil vaše Zdravilne zgodbice. Ker je priročnik v knjižnici težko dobiti, me nekaj zanima: moj malček je star leto in pol, zdaj ga zgodbice še ne pritegnejo. Ali so v priročniku opisani tudi kakšni drugi pristopi k vzgoji (npr. kako zmanjšati trmo ali nočne more in pomagati pri uspavanju)? Je knjiga namenjena predvsem otrokom starejšim od treh let?
Uroš

Lepo pozdravljeni!
Najlepša hvala za vprašanje. Priročnik Zdravilne zgodbice je namenjen staršem, da ga berejo svojim malčkom in otrokom do 3. oziroma 4. leta. V priročniku ni postopkov, kjer bi imeli “vzgojne” strategije zapisane po korakih (npr. kako ustaviti izbruhe trme). Takšen priročnik, ki je namenjen staršem, imam v pripravi in ga že pišem (če bo vse skladno s časovnicami, bo izšel do poletja). Zdravilne zgodbice skozi vsebino zgodbic otroku pomagajo predelati negativna čustva (ki jih starši zaznavamo oziroma definiramo kot trmo, nočno prebujanje…) in oblikovati primernejše vedenje.

Če vašega malčka zgodbice še ne pritegnejo, ga začnite “učiti” poslušanja oziroma kulture branja. Najprej začnite s slikanicami, potem pa uvedite malo daljše zgodbice. To naj postane del večerne rutine, ko je malček že po naravi (če ste spalno rutino izpeljali pravilno) umirjen. Takrat mu lahko preberete tudi izbrano zdravilno zgodbico; če prej zaspi, vseeno dokončajte branje zgodbe, saj njegovi možgani vsebino še vedno sprejemajo.

Za vsa nadaljnja vprašanja sem vam vedno na voljo. Vesela pa bom tudi vaše povratne informacije, kako vam gre z večerno in bralno rutino.

0

Kako brati otroku?

Majhna sprememba v tem, kako učitelji ali starši beremo naglas, je dovolj, da damo zagon predšolskim otrokom za poznejše bralne sposobnosti, kaže tudi nova študija, izvedena na Ohio State University.
Ta majhna sprememba vključuje delanje posebnih povezovanj s tiskom v knjigah med branjem z otroki. Pokažite na črke in besede na strani, pokažite na velike tiskane črke in kažite, kako se bere od leve proti desni ter od vrha do dna strani.
Predšolski otroci, katerih učitelji so uporabljali tovrstna navezovanja pri branju knjigic, so bolje napredovali v ostrenju bralnih sposobnosti leto ali celo dve leti pozneje v primerjavi z otroki, ki takih navezovanj niso bili deležni. Gre za prvo študijo za prikaz vzročne povezave med navezovanjem tiskanega besedila in poznejšega doseganja pismenosti.
»Uporaba teh referenc med branjem je bila le majhna sprememba pri tem, kar so učitelji v razredih in skupinah že počeli, vendar je privedlo do znatnega izboljšanja pri branju za otroke,« je dejal Shayne Piasta, soavtor študije in asistent poučevanja in učenja na Ohio State University.
Rezultati so pokazali, da so imeli otroci, ki so brali v skupinah z navezovanjem na besedilo tudi dve leti zatem manj težav z branjem, črkovanjem in razumevanjem.
Žal študije kažejo, da starši še manjkrat kažejo na besedilo kot učitelji ali vzgojitelji, saj to naredijo le enkrat v desetih minutah branja. Zato s preprosto spremembo v načinu branja pomagajte svojemu najmlajšemu do boljšega razumevanja in razvoja sposobnosti branja in črkovanja!