Starejša sestrica, starejši bratec bom!

Kar nekaj otrok v skupini bo v naslednjih mesecih dobilo bratca oziroma sestrico. Kaj lahko naredijo starši, da bo stiska starejših otrok čim manjša? Ker je to velika sprememba, se o tem pogosto pogovarjamo tudi v vrtcu. Vsak mesec pa imamo tudi igralne aktivnosti na to temo: pogovarjali se bomo o čustvih (o strahu pred “izgubo starša” in jezi do novega družinskega člana) in igrali z lutkami.
Vzgojiteljica iz vrtca DT 

Najprej naj pohvalim vašo zavzetost in razumevanje, da prihod novega družinskega člana za starejše otroke ni vedno lahek dogodek, saj se obstoječa dinamika zelo spremeni. Starejši se soočajo z veliko spremembami in tista, ki je največji izziv, je deljenje pozornosti in ljubezni staršev. Predšolski otroci še ne razumejo povsem, da imata mamica in očka lahko istočasno povsem enako rada več otrok, zato potrebujejo veliko konkretnih zagotovil. Še preden nov družinski član razveseli družinico, otroka vključite v predpriprave. Doma to pomeni, da mu razložite, kaj vse bo potreboval dojenček in npr. skupaj pripravite obleke za novega člana. Starejšega čim bolj vključite v proces in ga spodbujajte, kako skrbno je npr. zložil pleničke (temu lahko dodamo pohvale in spodbude v slogu: Ti veš, kje so pleničke in ti si varuh pleničk – kako bo lepo!).

V vrtcu še naprej izvajajte (vsaj enkrat tedensko) igro z lutkami oziroma igračami. Vsak teden naj ima igra določen “namen”, ki naj ga vzgojiteljica tudi jasno pove: danes se bomo naučili, kako zamenjati pleničko. Kdo to zna? Kako super bo, ko se bomo to naučili. Pa mamici bomo lahko pomagali. Mi smo veliki, pa lahko pri tem že pomagamo! Vsak otrok naj ima določeno igračo, ki naj bo njegovo “otrok” oziroma sestrica/bratec. Lahko pojejo uspavanke, pomagajo pripraviti kopel, kaj dobrega “skuhati”… Pri vseh teh aktivnostih naj bo veliko pohvale (Bravo, kako dobro ti gre – to pa zato, ker si starejša in vse to že znaš, tvoja sestrica pa se bo vsega tega morala še naučiti!).

V vrtcu ali doma lahko izdelate tudi plakat/risbico, kaj vse lahko počnejo (ker to že znajo in zmorejo) starejši. S tem krepimo njihovo pomembno vlogo. To lahko nesejo domov in vse skupaj naj služi kot opomnik za otroka in starše. Starši naj v družinski urnik že zdaj vključijo eno uro tedensko, ki jo otrok preživi samo z očkom in eno uro tedensko, ki jo preživi samo z mamico. V tej uri dobi vso pozornost, ki jo mora drugače deliti z novim družinskim članom. Ta ura naj bo vključena v urnik, da bo res postala rutina: vsak teden enako – stran od doma z aktivnostmi, ki jih predlaga otrok. To je priložnost, da se otrok bolj poveže tako z očkom kot tudi z mamico in da razume, da dobi čas in pozornost ločeno od mlajšega otroka.

Negativna čustva jemljite resno in z njimi upravljajte tako, da otroku vedno znova in znova (ponavljajte) razlagate, da ga imate radi, vključite ga v proces predpriprave in ko dojenček pride, mu namenite samostojen oziroma ločen čas od nove družinske dinamike.