“Mama, nočem kakat!”

Pozdravljeni, zanima me, ali v vašem priročniku najdemo tudi kakšno zgodbico na temo odvajanja? Imam 4-letno hčerko, ki z lulanjem nima težav, s kakanjem pa ogromne težave. Enostavno namreč zadržuje in noče kakat. Če že, kaka v pleničko in še to zelo boleče. Pazimo na prehrano, a vseeno ji to predstavlja ogromno oviro.
Hvala in lep pozdrav, Urška

Spoštovani,
najlepša hvala za vprašanje. V priročniku Zdravilne zgodbice najdete tudi zgodbico za toaletni trening, ki vsebuje tako težave z lulanjem kot težave s kakanjem.

Naj vas pomirim, da se veliko otrok do petega leta sooča s težavo, ko zavračajo opravljanje velike potrebe. Ker otroci v tej razvojni fazi še ne razumejo, da se tisto, česar ne izločijo, kopiči, so morda celo prepričani, da bodo lahko zadrževali za vedno, če lahko enkrat zadržijo. Iz tega razloga vam ne moremo zagotoviti, da bo otrok razumel, če mu poskušate to, da se blato kopiči, tudi razložiti.

Eden od razlogov, da je njeno blato trdo, je tudi to, da ga zadržuje. Poskrbite, da bo jedla dovolj vlaknin in pila dovolj vode, da bo blato lažje odvajati. Prav tako je pomembno, da se o veliki potrebi, o blatu in potrebi po odvajanju ne pogovarjate slabšalno – niti z njo, niti s partnerjem, niti s prijatelji. Otroci nas pogosto slišijo tudi, ko mi mislimo, da niso pozorni in hitro povežejo, o čem se pogovarjamo. To pomeni, da ne rečete, da je “naredila smrdljiv kakec”, četudi to izrečete s tonom, polnim pohvale. Morda greste lahko celo korak dlje in ji poveste, da ste se tudi vi kot majhna deklica morali naučiti iti na stranišče, celo “naznanite”, kdaj greste vi na veliko potrebo in na splošno to predstavite kot nekaj običajnega. Pomembno je, da iz tega ne ustvarjate stresne situacije in da nanjo ne pritiskate, saj bo to doseglo nasproten učinek od želenega.

Prav tako je v tem trenutku vaša primarna skrb, da bo deklica odvajala blato in ne, da ga bo odvajala v stranišče ali kahlico, zato delajte korak za korakom. Če ji pomagate, da je uspešna na drugih področjih ali v drugačnih situacijah in si s tem gradi samozavest, krepi pogum in samostojnost, bo tudi to šlo lažje. Tudi pri tem ji lahko pomagajo Zdravilne zgodbice.

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da uvedete “sedenje na stranišču” dvakrat na dan, po obroku, saj tako spodbujate gastrokolični refleks. To pomeni, da sedi v položaju, v katerem so njena kolena više od kolkov, noge pa trdno na tleh (recimo kot na kahlici). To jo tudi uči rutine sedenja na stranišču, vendar je pomembno, da v tem času ne govorite o kakanju ali tej potrebi, pač pa jo zamotite, z njo berete ali se igrate. Ko bo tako odsedela deset minut, jo pohvalite, da je kot velika deklica sedela deset minut na stranišču. Ne pozabite na spodbuden ton glasu in navdušen izraz na obrazu. Ko ji bo to prešlo v rutino in ko bo morda že sama “sedela na stranišču” po kosilu, jo na vse pretege pohvalite.

Še ena od tehnik je odgovornost. “Tako kot si dovolj velika deklica, da tvoje telo naredi “kakec”, tako je samo tvoja odgovornost, da gre “kakec” ven.” Če ji daste občutek, da je to njena odgovornost in da lahko to naredi samo ona, nihče drug, bo to morda lažje opravila.

V vsakem primeru vam toplo priporočam branje zgodbice o kralju Oskarju, ki jo najdete v Zdravilnih zgodbicah. Ker je to le ena od zgodbic, vam bodo pri lajšanju zagat zagotovo prišle prav tudi druge, vaša deklica pa bo tako sprevidela, da ni sama v tej stiski.