Uporabni nasveti za zmanjševanje separacijske anksioznosti

Separacijska anksioznost je povsem običajen in normalen odraz otrokovega odraščanja, ki se pojavi okoli osmega meseca. Takrat se dojenček že zaveda, da z različnimi ljudmi spleta različne odnose: s svojimi starši je povezan z najbolj intimno čustveno vezjo. Ker je separacijska anksioznost lahko stresna tudi za starše, vam za zmanjševanje teh čustvenih trenutkov lahko pomagajo spodnji nasveti.

1. Vadite, vadite, vadite!
Da bo ločitev lažja za otroka, se lahko igrate “skrivalnice”. Pri dojenčkih to naredite tako, da s zakrijete obraz in ko ga odkrijete, rečete KUKU! Potem se lahko skrijete za odejo ali za vrata … Vaše umikanje oziroma skrivanje naj poteka postopoma, da se dojenček navadi na idejo, da kmalu pridete nazaj. Tako krepite njegov občutek varnosti, ki predstavlja bistven element pri tem, kako intenzivna bo separacijska anksioznost. Če ima vaš dojenček že kar nekaj izkušenj s skrivanjem in tem, da se vedno vrnete, bo njegova separacijska anksioznost manj intenzivna, ko boste šli za dalj časa npr. v trgovino ali k frizerju.

2. Najljubša igračka
Ko otroka peljete v varstvo (četudi samo k babici za 3 ure), naj s seboj vzame svojo najljubšo igračko. Ker je z njim predmet, ki ga zelo dobro pozna, je z njim avtomatično tudi občutek domačnosti. Namesto igračke je lahko to tudi mehka odeja; predmet, ki otroka spomni na dom in ga pomiri.

3. Uvajanje
Ko otroka pustite z nekom, ki bo za njega skrbel (npr. vzgojiteljica ali varuška), poskrbite za uvajanje. To pomeni, da se otrok v vaši družbi navadi na prisotnost druge osebe. Tako jo ima priložnost bolje spoznati in čez nekaj časa lahko s to osebo otroka pustite samega za krajše časovno obdobje. Ker se kmalu vrnete, otrok vzpostavi povezavo, da se boste vedno vrnili.

4. Vesela dobrodošlica
Pri separacijski anksioznosti se pogosto ukvarjamo samo s slovesom, pozabljamo pa na trenutke, ko ste ponovno združeni z otrokom. Ta del naj bo vesel in otroka se lahko iskreno veselite (lahko celo pretiravate), ko ga objemate in poljubljate ali šepetate besede v njegovo uho. S tem krepite povezanost in čustveno vez. Otrok tako ve, da ne glede na to, kako žalosten je, ko se poslovite, so ponovna snidenja vedno vesela in polna ljubezni.